Bolj kot je besedilo kompleksno, težje je prevajanje. To se sicer zdi samo po sebi umevno, vendar pa je potrebno razložiti, zakaj je tako. Vsak jezik je izjemno kompleksen sistem znakov, s katerimi govorci in pisci besedil ustvarjajo pomen in ga med seboj sporočajo. Vsak jezik pa ima seveda posebnost in čeprav jezik spada v določeno jezikovno skupino, je vselej razvil določene lastnosti, ki se popolnoma razlikujejo od drugih jezikov iste skupine. Zato je prevajanje tekstov, ki so polni prenesenih pomenov, vicev, besednih iger, metafor, metonimij itn. izjemno zapleten proces. Prevajanje takšnih besedil zahteva od prevajalca več kot le šolsko poznavanje jezika. Včasih je besedilo tako kompleksno, da ga še naravni govorci težko razumejo, kaj šele nekdo, ki pozna jezik komaj na srednješolski ravni. Za kakovostno prevajanje kompleksnih besedil mora imeti prevajalec dolgo kilometrino prevodov. Ampak tudi izkušnje s prevajanjem niso dovolj za kakovostno prevajanje. Največji prevajalski strokovnjaki so tisti, ki so daljše obdobje živeli v kulturnem okolju, v katerem se ta jezik govori in so se ga tudi aktivno ter pasivno učili, s tem ko so tam živeli in delovali.
Kakovostno prevajanje zahteva tudi sposobnost prevajalca, da se identificira s piscem originalnega besedila. To pomeni, da pozna tudi življenjsko zgodbo pisca, socialno okolje, v katerem je živel in družbene probleme, s katerimi se je srečeval. Prevajanje časopisnih člankov in poljudne literature seveda ni tako zahtevno, da bi od prevajalca pričakovali takšen nivo strokovnosti. Res pa je, da bolj kot bo prevajalec imel široko splošno izobrazbo, boljše bo njegovo prevajanje, saj se bo bolj sposoben poistovetiti z avtorji originalov, ker bo bolje poznal kontekst, v katerem je bilo originalno besedilo napisano. Vendar je na koncu pomembno predvsem to, kakšno ciljno publiko bo prevod imel. Manj kot je ta zahtevna, bolj je pomembno, da je prevajanje usmerjeno v to, da naredi čim lažje berljiv tekst.
Ni komentarjev:
Objavite komentar