Davčno priznani odhodki

Poznamo davčno priznane odhodke in davčno nepriznane odhodke. Davčno priznani odhodki so tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, kar pomeni da morajo biti neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so s tem posledica opravljanja dejavnosti. Ne smejo imeti privatnega značaja, skladni pa morajo biti z običajno poslovno prakso. Za priznan dohodek velja tudi dohodek, ki je nastal zaradi izrednih okoliščin, ki jih ne moremo predvidet, na primer nesreče, ujme ali naravne katastrofe

Nepriznani odhodki so vsi odhodki, ki se ne odražajo v prihodkih (donacije, podkupnine, kazni, stroški privatnega življenja, stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, obresti od nepravočasno plačanih davkov, dajatev, posojil).

Med delno priznane odhodke pa spadajo le odhodki kot so stroški reprezentance ali stroški nadzornega sveta ali drugega organa, ki opravlja funkcijo nadzora. Pod določenimi pogoji tudi stroški amortizacije.

Veliko podjetji ne posveča veliko pozornosti davčno priznanim dohodkom, to pa jih lahko krepko udari po žepu. Potrebno je prebrati pravilnike, sklepe, zakone ter uredbe povezane s tem, ter se danih navodil držati in tako izogniti raznim nevšečnostim ob primeru davčnega inšpekcijskega pregleda. Če želite več podatkov v zvezi z davčno priznanimi in nepriznanimi odhodki, se lahko obrnete na založbo Verlag Dashöfer. Poleg seminarjev, e-gradiv, strokovnih gradiv, vestnikov in pogodb po izbiri, nudijo tudi brezplačen elektronski časopis z veliko uporabnimi informacijami ter nasveti.

Sodelovalno prevajanje postaja trend

Sodelovalno prevajanje je v zadnjih nekaj letih postalo uveljavljena, priljubljena oblika prevajanja. Zasluge za uspešnost, učinkovitost in priljubljenost, lahko sodelovalno prevajanje v celoti pripiše rešitvam, ki jih ponuja strojno prevajanje. Sodelovalno prevajanje za razliko od klasičnega prevajanja, kjer je na prvem mestu človek, ter njegovo znanje, pri prevajanju uporablja strojno prevajanje. Prevajanje poteka preko računalniškega programa. Pri tem sodelovalno prevajanje ne uporablja človeške sposobnosti, ampak računalniški program, ki besedilo, katerega želimo iz izvirnika prevesti v ciljno besedilo, analizira ter v trenutku ponudi prevod.

 Sodelovalno prevajanje ta prevod lahko v celoti in nespremenjen uporabi pri komunikaciji, lahko pa se pri tem vključi tudi klasično obliko prevajanja. S koriščenjem strojnega prevajanja ima sodelovalno prevajanje sposobnost olajšanja zahtevnosti prevajanja, predvsem pri splošnih besedilih , da postane množično in učinkovito prevajanje besedil. Vsekakor se bo sodelovalno prevajanje s pomočjo strojnega prevajanja moralo soočiti z nekaterimi izzivi in omejitvami, ki izvirajo iz širokega nabora lastnosti in dejavnikov strojnega prevajanja. Pri manjših jezikovnih besedilih je sodelujočih bistveno manj, kot v večjih jezikovnih skupinah. Zato je večja jezikovna skupina v prednosti, možnost, da bo prevod ustreznejši in primernejši je večja. Dodaten minus manjšim jezikovnim skupinam doda dejstvo, da je za kakovostnejši prevod v nek ciljni tuj jezik, priporočljiva referenca dodaten množičen tuj jezik.

Iz prej naštetega preprostega razloga množičnosti uporabe, ki sama po sebi omogoča, da se napake in nepravilnosti prej odpravijo, hkrati pa z množičnostjo zadetkov določene besede izkristalizira po načelu večinskega mnenja najprimernejšo. Kar z drugimi besedami za manjšo jezikovno skupino pomeni, da se bo tako ali drugače morala opirati tudi na klasično obliko prevajanja, preko dveh možnosti. Prva možnost je, da ob izzivu prevajanja določenega besedila uporabnik sam prevede besedilo v ciljni jezik. Sodelovalno prevajanje pri drugi možnosti zaupa strojnemu prevajanju v tuj jezik, ter ga po potrebi popravi na klasičen način.

Več o prevajanju lahko preberete na blogu