Pomanjkanje železa, težava različnih skupin ljudi

Pomanjkanje železa je težava različnih skupin ljudi . Za pomanjkanje železa so izpostavljene različne skupine ljudi. Predvsem so izpostavljene nosečnice, najstnice in fizično aktivni ljudje. Nosečnice so izpostavljanje zaradi izgube krvi, najstnice zaradi razvoja, fizično aktivni ljudje pa potrebujejo oskrbno mišic s kisikom. Oskrba mišic s kisikom se zagotavlja z ustreznimi količinami rdečih krvničk. Slednje mišice oskrbujejo s kisikom. Prepoznavanje znakov , ki kažejo na pomanjkanje železa je načeloma koristno za vse, posebno pa za izpostavljen skupine to je nosečnice, najstnice in fizično aktivne ljudi. Železo je rudnina, ki jo človeško telo težje vsrka kot druge snovi. Pomanjkanje železa preprečujemo s prepoznavanjem potreb. Fizično aktivne osebe so lahko fizično aktivne v različnih obdobjih dneva. Temu primerno je potrebno zaužiti hrano v optimalnih količinah v primernem času. Optimalne količine zagotavljajmo z hrano, ki odpravlja pomanjkanje železa. Primeren času uživanja pa je povezan s tako presnovo kot tudi predvidenim časom aktivnostim. Zavedati se je potrebno, da ne optimalne količine ob neprimernem času lahko bolj škodijo kot koristijo. Ne optimalne količine, ob neprimernem času se odrazijo v manjši aerobni moči ter sposobnosti organizma za prilagoditev treningom vzdržljivosti ter povečanih zahtevah po kisiku. Pomanjkanje železa v veliki meri odpravljamo tudi z zavedanjem lastnosti železa in potrebam človeškega telesa po železu. Človeško telo potrebuje železo v ionski obliki. Pomembnost poznavanja optimalne oblike je zaradi negativni posledic, ki jih ima železo v drugih oblikah. Krivec za nekoristnost je kompleksnost delovanja človeškega telesa. Železo se v nekaterih primerih ne more izločiti in uporabiti, ker je prisotno v družbi snovi, ki jih človeško telo prepozna kot nekoristne. Zato jih izloči, poleg nekoristnih snovi seveda tudi prisotno železo. Pomanjkanje železa se lahko prepreči in nadomešča na različne načine. Veliko železa vsebujejo rozine, suho sadje, jagode, buče, žito. Pomanjkanje železa gre jemati resno in k odpravljanju pomanjkanja pristopiti strokovno, hitro in učinkovito.

Več si preberite tukaj.

Hrvaška, parlamentarna republika

Hrvaška je parlamentarna republika . Sodobna Hrvaška je stara dobri dve desetletji, njena zgodovina pa je bistveno bogatejša. Hrvaška prestolnica je Zagreb. Skupaj z okolico šteje preko milijon prebivalcev. Leži pod goro Medvednico. Pomemben pečat mestu daje tudi reka Sava, ki mimo hrvaške prestolnice nadaljuje svojo pot proti Srbiji. Upravno je Hrvaška razdeljena na dvajset administrativnih enot. V izvirnem jeziku se administrativne enote imenujejo županije. Poseben status med županijami oziroma administrativnimi enotami ima prestolnica Zagreb. Hrvaška je pretežno poseljena s Hrvati, manjšino predstavljajo Slovenci, Srbi, Bošnjaki, Italijani, Albanci, Romi, Madžari. Versko je Hrvaška pretežno katoliška država. Poleg katolikov na Hrvaškem živijo še pravoslavci, muslimani, agnostiki. Hrvaška skupno šteje preko štiri milijone prebivalcev. Zgodovina omembe države sega v sedmo stoletje, pomembni kraji za nastanek države so se nahajali na strateško pomembnih mestih ob obali Jadrana. Morje je v zgodovini igralo pomembno vlogo, saj je omogočalo stik z oddaljenimi kulturami in državami, omogočalo je prenos, trgovanje in izmenjavo dobrin, znanj in veščin ter v marsičem narekovalo razvoj predvsem obale, delno pa tudi notranjosti. Ostanke živahnega vsakdanjika iz preteklosti nam odkrivajo mnoge arheološke najdbe. Govorijo o dobrih pogojih za življenje že v najstarejših obdobjih. V mnogih krajih in na mnogih najdiščih je moč spoznati, da davna zgodovina krajev ob Jadranskem morju ni nič kaj drugačna kot v drugih delih Sredozemlja. Dovolj je opazovati značilnosti, ki so narekovale nastanek pristanišč. Ob Jadranskem morju se pristanišča v svojih osnovnih značilnostih ne razlikujejo od oddaljenih pristanišč. Hrvaška zgodovina je pestra in bogata tudi na račun dobrih naravnih danosti in prometno strateške lege. Dobre naravne danosti so omogočale razvoj in nastanek starodavnih kultur. O tem pričajo mnogi najdeni ostanki, pa tudi nekatere še danes uporabne in prisotne stvari iz vsakdanjika. Hrvaška bo tudi v prihodnosti igrala pomembno vlogo pri ohranjanju povezav med vzhodom in zahodom ter Sredozemljem in Srednjo Evropo.