torek, 27. september 2016

Radovljica, srednjeveško mesto

Radovljica je slovensko srednjeveško mesto. Nastalo je v štirinajstem stoletju, pogoje za gradnjo mesta so nudile rečne terase nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Radovljica je kraj, kjer je srednjeveška arhitektura predstavljena v vsej svoji lepoti. Predstavljajo jo cerkev sv. Petra, radovljiška graščina, grajski park, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom ter Šivčeva hiša. Območje je bilo naseljeno že v starejših obdobjih zgodovine. O obstanku naselja v rimskem obdobju pričajo ostanki v Predtrgu. V kasnejših obdobjih se je gradnja preusmerila na območje pomola imenovanega Radman. Radovljica je v enajstem stoletju pripadala briksenškim škofom. Nasledili so jih Ortenburžani, ki so si za sedež izbrali Pusti grad ali Wallenburg na nasprotnem bregu reke Save. Ob prenosu sedeža prafare v Radovljico so si ob cerkvi sv. Petra postavili svojo graščino. S tem se oblikuje središče fare in tržno naselje. Postopoma je prevzelo ime prvotne naselbine, ta pa je zaradi lege dobila ime Predtrg. Štirinajsto stoletje je zaznamovala pridobitev statusa trga, petnajsto stoletje pa prenos oblasti najprej od Ortenburžanov na Celjane. Njihovo obdobje je trajalo vsega dobrih trideset let, sredi petnajstega stoletja so oblast od njih prevzeli Habsburžani. Pred koncem petnajstega stoletja se je Radovljica z namenom varovanja pred napadi Turkov utrdila z obzidjem. Prvi preizkus je obzidje doživelo že nekaj let po izgradnji, leta tisoč štiristo petinsedemdeset se doživi območje prvi napad Turkov. Ob koncu petnajstega stoletja dobi Radovljica mestne pravice in sodstvo. Mesto se je dobro razvijalo predvsem na račun izjemno živahne trgovine z vinom in soljo. V osemnajstem stoletju mesto postane municipij, v devetnajstem pa sedež okraja ter sedež okrajnega sodišča. Svojo gospodarsko vlogo je ohranila do prve svetovne vojne, do današnjih dni pa ostaja kulturno in upravno središče Zgornje Gorenjske. Radovljica danes šteje šest tisoč prebivalcev, istoimenska občina pa devetnajst tisoč prebivalcev. Radovljica je območje z izjemnimi naravnimi danostmi.


petek, 23. september 2016

Traktorji, delovni stroji

Traktorji so delovni stroji . V kmetijstvu so traktorji zamenjali vlečno moč živali ter moč parnega stroja. V kmetijstvu so se uporabljali predvsem konji, voli, osli ter druge živali. Z njimi so lahko izvajali številne za kmetijstvo nujne aktivnosti. Parni stroj je imel poleg te sposobnosti tudi dodatno pomembno sposobnost. Uporabljalo se ga je kot učinkovit statičen pogonski agregat. To pomeni, da so uporabniki lahko z njimi izvajali cel niz možnih aktivnosti. Podobne sposobnost so imele tudi naprave, ki so delovale s pomočjo moči vlečne moči živali. Vendar je bilo v večini primerov potrebno tudi gibanje. Iz zgodovine poznamo razna dvigala, črpalke in podobne naprave, ki so delovale na osnovi moči živali. Velikokrat so se živali pri tem gibale v določeno smer. Omenjeno lastnost so traktorji dobili postopoma. Danes so nepogrešljivi v kmetijstvu in gozdarstvu. Možno pa jih je uporabljati v drugih panogah. Tako so traktorji prisotni v gradbeništvu, logističnih aktivnosti, vzdrževanju cest. Največji obseg uporabe ostaja domena kmetijstva in gozdarstva. Z namenom čim boljšega izkoristka so se razvile številne izvedenke osnovnih različic. Že kmetijske in gozdarske aktivnosti imajo zelo različne zahteve. Kar praktično pomeni, da traktorji namenjeni kmetijstvu niso najboljši v gozdarstvu. In seveda obratno. Prav tako ima kmetijstvo zelo različne aktivnosti ter temu primerno različne zahteve. Temu primerno obstajajo traktorji v zelo različnih izvedbah. Izbira izvedbe z optimalnimi lastnostmi je zato ključnega pomena za dobro uporabniško izkušnjo. Največja ovira pri optimalni izbiri je raznolikost aktivnosti. Kmetije imajo lahko številne aktivnosti, ki imajo v zahtevah izključujoče si zahteve. Majhna obdelovalna površina zahteva temu primerne lastnosti traktorja. Te pa so lahko ovira pri drugih aktivnostih kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva. Zato mora kupec velikokrat sklepati kompromise. Odločiti se mora, katero lastnost je najbolj pametno žrtvovati z namenom pridobitve večjih koristi drugih lastnosti. Traktorji so danes nepogrešljivi predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu.

sreda, 21. september 2016

Tuš kabina ali kad

Tuš kabina ali kopalna kad je pogosta dilema ob prenovi ali gradnji. Najboljša odločitev bo na podlagi lastnih izkušenj. Tuš kabina je načeloma izvedba, ki prinaša prihranek pri času ter računu za vodo. Kar je za nekatere prednost, za druge pa zanemarljiv podatek. Vsekakor bo najbolj racionalna izbira tuš kabina, ko jo bomo uporabljali. Enako velja za kopalno kad. Napake se dogajajo pogosto z pretiravanjem. Kopalno kad tako vgradimo z mislijo o uporabnosti. Vendar se pogosto zgodi, da postane zgolj okras kopalnice. Uporabljamo pa jo zelo malo. Takim napakam se izognemo, če se ozremo v preteklost. Kdor je kopalno kad uporabljal v preteklosti jo bo tudi v prihodnosti. Manj verjetna pa je uporaba v prihodnosti, če v preteklosti uporaba kopalne kadi ni bila utečena praksa. Dobre izkušnje je potrebno upoštevati v vsakem primeru. Takšna dilema je prisotna povsod tam, kjer je prostora dovolj. investitor ima torej možnosti tuš kabina ali kopalna kad ali celo obe možnosti. Niso pa redki primeri, ko je prostor omejen. V manjših prostorih je tuš kabina v prednosti. Zavzame manj prostora in je zato primerna tudi za najmanjše kopalnice. Kompromis predstavljajo kombinirane izvedbe. Torej kad z možnostjo tuširanja. Mnogi zato o vgradnji razmišljajo tudi v pomožnih kopalnicah. To so kopalnice, ki niso namenjene klasični rabi. Postavljene so na različnih lokacijah v domu ali celo izven njega. Tako mnogim ustreza tuš kabina in pomožna kopalnica v delavnicah in drugih podobnih prostorih. Namen takšne izvedbe je predvsem praktičnega značaja. Čistoča se zagotovi že v teh prostorih, poleg tega ostaja vsa umazanija domena teh prostorov. Glavni bivanjski prostori zato z umazanijami iz delavniških in drugih prostorov niso obremenjeni. Investicija je za mnoge zanemarljiva že zaradi tega dejstva. Dom ostaja dom. Delavnica pa prostor, ki je namenjen povsem drugim opravilom in aktivnostim. Tuš kabina je praktična in dostopna možnost zagotavljanja čistoče.

sreda, 14. september 2016

Čelada za smučanje, varovalna oprema

Čelada za smučanje je osebna varovalna oprema . Poškodbe glave imajo velike posledice na zdravje osebe, zato čelada za smučanje ne sme biti dvom o primernosti ali neprimernosti. Uporaba prinaša tudi širšo odgovornost, saj poškodbe glave ne prizadenejo zgolj osebo, ampak tudi njegove najbližje. V vrhunskem športu se je čelada za smučanje začela uporabljati sredi osemdesetih let minulega stoletja. Takrat je bila prava senzacija, danes je nekaj vsakdanjega, praktično jo nosi vsak smučar. Slovencem je čelada za smučanje še posebej v ponos, saj so slovenski smučarji pionirji uporabe na vrhunskih tekmovanjih. Sredi osemdesetih stoletji so takratni vrhunski smučarji in smučarke izgledali kot iz drugega planeta sredi množice drugih, ki so na glavi nosili kvečjemu klasična pokrivala. Postopoma je postalo jasno, da čelada za smučanje ni stvar iz drugega planeta, ampak zelo koristna osebna varovalna oprema. Korak za korakom so slovenske vrhunske smučarje začeli posnemati tudi drugi, danes si brez nje vrhunskega smučarskega športa praktično ne znamo prestavljati. Postopoma je čelada za smučanje postala del opreme čisto vsakega odgovornega smučarja. Ambasadorji uporabe so bili poleg vrhunskih smučarjev tudi napredni in odgovorni rekreativci oziroma posamezniki, ki so se zavedali pomena varovanja glave. Na žalost je k uporabi pripomogla tudi prenekatera poškodba sorodnika, prijatelja in znanca. Danes je k sreči nekaj vsakdanjega med smučarji, tudi med smučarsko opremo je že dolgo časa osnovi in nepogrešljiv element. V ponudbi imamo zelo različne izvedbe, med najbolj pomembnimi lastnostmi sodi ustrezna velikost. Nikakor ne smemo razmišljati površno in si misliti, važno, da je. Tudi potem, ko imamo izbrano in si jo poveznemo na glavo, ne smemo razmišljati o prilagoditvah med smučanjem. To početje je nevarno in vzrok za marsikatero poškodbo na smučiščih. Pred smučanjem se mora čvrsto in optimalno prilegati glavi uporabnika. Čelada za smučanje lahko le tako zagotavlja varovanje zaradi česar je zasnovana in uporabljena.