Bovec je bil pomembna prometna postojanka v rimskem času ter v nekaterih kasnejših obdobjih. Mesto Bovec je v novejši zgodovini postal z razglasitvijo leta tisoč devetsto enainpetdeset. Takrat je dobil pomembno vlogo zaradi mejnega območja z Italijo, ter nekoliko bolj oddaljene Avstrije. Prometnice na tem območju so vedno povezovale kraje severno, zahodno in južno od tod. Severno je povezoval obočje Kanalske doline, ki je hkrati pomembno mejno območje med Italijo in Avstrijo. Na jugu je Bovška kotlina zagrajena z gorsko verigo Polovnik, Soča jo zaokroži pri kraju Žaga. Od tod visoko nad dolino Učje je potekala pomembna prometna povezava z Furlanijo, ter veliko ožja navezava na Kanalsko dolino. V kraj Žaga reka Soča priteče iz smeri severovzhod – jugozahod ter spremeni v svoj tok v smer jugovzhod, ter teče ob južnem obronku gorske verige Polovnik. Smeri sledi tudi stara prometnica, ki Bovec povezuje s Kobaridom. Prva naselja so vzniknila na pobočju griča Rabelnik v halštatski dobi. Kasneje je strateško pomembnejša vloga pripadla nekaj kilometrov oddaljeni trdnjavi Kluže, na težko prehodnem območju. Bovec je bil v zgodovini večkrat požgan in porušen. Velik požar v začetku dvajsetega stoletja je uničil del takratnega naselja, v času prve svetovne vojne pa je bil skoraj do tal porušen. Obnova po prvi svetovni vojni je temeljila na starejših značilnostih arhitekture, zato je v veliki meri takrat ohranil podobo izpred začetka vojne. Močno je Bovec prizadejal niz potresov, v letih tisoč devetsto šestinsedemdeset, tisoč devetsto osemindevetdeset ter letu dva tisoč štiri. Mesto ima tisoč petsto prebivalcev, občina Bovec pa preko tri tisoč sto. Območje občine Bovec je veliko tristo sedeminšestdeset kvadratnih kilometrov. Po površini zaseda občina visoko četrto mesto med slovenskimi občinami. Bistveno nižje je uvrščena na lestvici najbolj naseljenih občin, saj zaseda sto devetinštirideseto mesto. Bovec je v širšem slovenskem prostoru poznan predvsem po visokogorskem smučišču Kanin.
Več
Ni komentarjev:
Objavite komentar