Zakaj je visok pritisk lahko nevaren?

Visok pritisk, imenovan tudi hipertenzija je bolezen, ki v večini primerov ne povzroča velikih težav. Prav tu nastane težava, saj ga je treba, čeprav le ta poteka popolnoma nemo, vseeno zdraviti. V nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da nas bo doletela možganska kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in še kakšen izmed zapletov, ki lahko nastanejo. Krvni pritisk je pritisk, ki ga ustvarja srce, s katerim kri deluje na stene krvnih žil. V povprečju srce utripne kar sedemdesetkrat v eni sami minuti, in sicer v dveh taktih. Najprej se razširi, pri tem se napolni s krvjo, kasneje pa se skrči, s čimer potisne kri v aorto. Ko se skrči, v žilah nastane sistolični ali zgornji krvni pritisk, ko pa se srce razširi, da se znova napolni s krvjo, pa se pritisk v žilah zmanjša. Tako vrednost krvnega pritiska vedno navajamo z dvema številkama, zgornjim in spodnjim pritiskom.
Visok pritisk ni nujno del bolezni, krvni pritisk se namreč nenehno viša, in sicer zaradi številnih dejavnikov, kot so bolečina, psihična obremenitev, telesni napor, ne le tek ampak že sama hoja, pa tudi govorjenje. Prav tako pa se krvni pritisk zviša po kajenju, zaužitju kofeina in pa po obrokih. To so seveda primeri, ko je visok pritisk normalen fiziološki pojav, ki nima posledic, ki bi lahko bile zdravju škodljive. Če je sistolični krvni tlak višji ali enak 140 mm Hg, diastolični pa enak ali višji kot 90 mmHg, potem govorimo o visokem pritisku. Če je krvni pritisk trajno zvišan, potem govorimo o arterijski hipertenziji. Žal je visok pritisk v današnjem svetu vedno bolj pogost, v veliki meri pa je posledica slabega načina življenja, prevelike telesne teže, premajhne telesne aktivnosti, slabe kvalitete spanca, pa tudi od stresa, ki je velikokrat naš vsakodnevni spremljevalec. Visok pritisk je tihi ubijalec sodobnega časa.
Več o stresu najdete tukaj