Presoja o koristih in nekoristnosti je lahko zelo enostavna. Koristno je vse kar bomo dejansko potrebovali, kar ni koristno pa ne bomo potrebovali. Izbrani vzajemni skladi so v tem primeru boljša odločitev. Zanje bomo hitro našli ustrezne vire, če le naredimo dobro presojo. Velikokrat je potrebno delovati v nasprotju z potrošniškim načinom razmišljanja. Trgovci s sporočili želijo kot rečemo speljati vodo na svoj mlin, ter imeti koristi. Temu primerno ponudijo razne priložnosti, kupec pa mora zgolj presoditi o svojih koristih. Veliki popusti so tipičen primer, ki mnoge premami. Zavedati se je potrebno, da še tako velik popust pomeni zapravljen denar, če kupljenega v prihodnosti ne bomo potrebovali. Obratno pa vzajemni skladi prinesejo koristi. Odločitev zanje je dobra predvsem takrat, ko naložbenik ve kaj izbere. Ponudbe so različne, z različnostjo pa se ponudniki prilagajajo različnim potrebam. Nekateri željo, da jim vzajemni skladi prinašajo večji donos kot klasične in zelo razširjene ponudbe, hkrati pa imajo sredstva vedno na voljo ko jih potrebujejo.
Cilji drugih naložbenikov so večji, ne zadovoljijo se z malim, želijo več. Zanje so primerni vzajemni skladi, ki prinašajo tako tveganje kot tudi tveganju primeren dobiček. V vseh primerih pa gre za investitorje, ki imajo bistveno širše obzorje kot povprečje. Značilnost povprečne naložbe je v majhnem donosu in veliki varnost. Skladi ponujajo možnost večjega donosa ob varnosti, denar pa je poleg tega vedno na razpolago. Vzajemni skladi zanimajo predvsem napredne investitorje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar