Preddvor, klimatsko letovišče

Preddvor je gorenjsko naselje severno od Kranja. Preddvor je znano klimatsko letovišče in zdravilišče ob jezeru Črnava. Jezero je nastalo po drugi svetovni vojni, na njegovem mestu je nekoč stal gozd. Z poseko lesa iz gozda so prišli do začetnega kapitala, postopoma je nastala ena glavni turističnih atrakcij naselja Preddvor. Naselje se nahaja vsega deset kilometrov iz Kranja, zraslo je na desnem bregu reke Kokre. V naselju, ki je kilometer oddaljeno od ceste Kranj Jezersko živi skoraj devetsto prebivalcev. Naselje ima sedež občine Preddvor, osnovno šolo Matije Valjavca, vrtec Storžek, lekarno, zdravstveni dom, kulturni dom, krajevni urad, pošto, trgovino, turistično društvo ter gostilne . Naselje se ponaša z bogato zgodovino, turizem pa cveti zaradi izjemne naravne danosti. Okolica je slikovita ter vabi pohodnike in kolesarje na zanimive izlete. Med najbolj zanimive sodi sveti Lovrenc, sveti Jakob, Kališče, Mali Grintavec, Srednji vrh, Cajnovca, Krvavec ter Storžič. Sveti Lovrenc je priljubljena izletniška točka s slikovito cerkvijo. Na višini skoraj devetsto metrov ponuja obiskovalcem lep razgled na del Ljubljanske kotline od Kranja do Šmarne gore. Cerkev svetega Lovrenca je prvič omenjena sredi dvanajstega stoletja in sodi med najstarejše cerkve na tem območju. Nad svetim Lovrencem se dviguje Storžič, najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Ime je gora dobila po značilnem lepo oblikovanem stožcu. Nad naseljem Preddvor se nahaja priljubljena izletniška točka sveti Jakob. Na višini devetsto enainšestdeset metrov se nahaja cerkvica iz petnajstega stoletja, po njenem zavetniku nosi vzpetina ime. Cerkev je prvič omenjena v petnajstem stoletju, njeno notranjost krasijo gotske freske s podobami iz Svetega pisma. Zahodno od cerkve so pred več kot tridesetimi leti odkrili arheološko najdišče iz poznoantične dobe. Med zgodovinske objekte občine Preddvor sodijo grad Hrib, Grad Preddvor, baročna cerkev svetega Petra ter grad Turn v Potočah. Preddvor nudi obiskovalcem ogled številnih naravnih in kulturnih znamenitosti v bližnji in bolj oddaljeni okolici.

Več

Bovec, prometna postojanka

Bovec je bil pomembna prometna postojanka v rimskem času ter v nekaterih kasnejših obdobjih. Mesto Bovec je v novejši zgodovini postal z razglasitvijo leta tisoč devetsto enainpetdeset. Takrat je dobil pomembno vlogo zaradi mejnega območja z Italijo, ter nekoliko bolj oddaljene Avstrije. Prometnice na tem območju so vedno povezovale kraje severno, zahodno in južno od tod. Severno je povezoval obočje Kanalske doline, ki je hkrati pomembno mejno območje med Italijo in Avstrijo. Na jugu je Bovška kotlina zagrajena z gorsko verigo Polovnik, Soča jo zaokroži pri kraju Žaga. Od tod visoko nad dolino Učje je potekala pomembna prometna povezava z Furlanijo, ter veliko ožja navezava na Kanalsko dolino. V kraj Žaga reka Soča priteče iz smeri severovzhod – jugozahod ter spremeni v svoj tok v smer jugovzhod, ter teče ob južnem obronku gorske verige Polovnik. Smeri sledi tudi stara prometnica, ki Bovec povezuje s Kobaridom. Prva naselja so vzniknila na pobočju griča Rabelnik v halštatski dobi. Kasneje je strateško pomembnejša vloga pripadla nekaj kilometrov oddaljeni trdnjavi Kluže, na težko prehodnem območju. Bovec je bil v zgodovini večkrat požgan in porušen. Velik požar v začetku dvajsetega stoletja je uničil del takratnega naselja, v času prve svetovne vojne pa je bil skoraj do tal porušen. Obnova po prvi svetovni vojni je temeljila na starejših značilnostih arhitekture, zato je v veliki meri takrat ohranil podobo izpred začetka vojne. Močno je Bovec prizadejal niz potresov, v letih tisoč devetsto šestinsedemdeset, tisoč devetsto osemindevetdeset ter letu dva tisoč štiri. Mesto ima tisoč petsto prebivalcev, občina Bovec pa preko tri tisoč sto. Območje občine Bovec je veliko tristo sedeminšestdeset kvadratnih kilometrov. Po površini zaseda občina visoko četrto mesto med slovenskimi občinami. Bistveno nižje je uvrščena na lestvici najbolj naseljenih občin, saj zaseda sto devetinštirideseto mesto. Bovec je v širšem slovenskem prostoru poznan predvsem po visokogorskem smučišču Kanin.

Več

Vrhnika, mesto na robu barja

Vrhnika je mesto ob glavni prometnici, ki povezuje slovensko prestolnico z Notranjsko oziroma obalo. Večini Slovencev Vrhnika pomeni hkrati tudi Ivan Cankar. Znan slovenski pisatelj, čigar ime so vsem Slovencem v glavo vtepli šolniki, se je v njej rodil leta tisoč osemsto šestinsedemdeset. Zato ne preseneča, da ob omembi imena mesta ljudem takoj na dan privre tudi ime pisatelja. Ali obratno ob omembi imena pisatelja, ljudje pomislijo tudi na mesto. V bližini mesta na dan privre Ljubljanica, ki je reka s sedmimi imeni ter prav toliko različnimi obrazi.

Mestu Vrhnika daje reka zgodovinski pomen, poleg nje pa je bila od nekdaj pomembna prometna povezava med Krasom, Obalo in osrednjo Slovenjo. Utrdbe ob njej so gradili že Rimljani, pomen je povezava dobila v sedemnajstem stoletju, nazadnje pa je bila ob mestu speljana prva štiripasovna avtocesta v nekdanji skupni državi. Vrhnika leži na nadmorski višini skoraj tristo metrov in je zgrajeno na območju zahodnega obrobja Ljubljanskega barja. Območje je nudilo pogoje za življenje že v starejši kameni dobi, v antiki je življenje narekovala Ljubljanica in njena plovna pot, razmah mesto dobi v srednjem veku. Mesto je takrat dajalo kruha usnjarjem, čevljarjem, voznikom, brodnikom. Iz tistega čas je znana delitev mesta Vrhnika. Delila se je na tri jedra in sicer, kjer so prebivali obrtnik, na stanovanjski del z obrtniki nižjega sloja ter bogatejši del v katerem so živeli bogataši in višji sloji obrtništva. Zlato dobo je Vrhnika doživela v sedemnajstem stoletju z oživitvijo trgovske poti med Trstom in Ljubljansko kotlino.

Konec tega obdobja je pomenila izgradnja cestne povezave med Dunajem in Trsta. Na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje so med dejavnostmi prevladovale žagarstvo, usnjarstvo ter mlinarstvo. Ob koncu devetnajstega stoletja je Vrhnika dobila železniško povezavo, botrovala je razvoju usnjarske, elektronske industrije in živilske industrije. Vrhnika že živahno mesto na robu ljubljanskega barja.