Krvni tlak in življenjski slog

Krvni tlak danes v mnogih primerih narekuje življenjski slog . Boljše počutje je mogoče, ko imamo ustrezen krvni tlak . Potrebno se je zgolj zavedati osebnih posebnosti za krvni tlak. Ter vsega, kar ustrezen krvni tlak pomeni, kot prispevek k splošnemu dobremu zdravstvenemu stanju človeka. Zdravstveno stanje posameznika je odvisno od več dejavnikov, med katerimi je dejavnik tudi krvni tlak.

Tako krvni tlak kot drugi dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje se v človekovem življenju pojavljajo tudi življenjski slog, način življenja, skrb za zdravje in podobno. Življenjski slog je lahko od primera do primera različen. Sestavlja ga vsaka oseba posebej skladno s svojimi danostmi in možnostmi. Ter tudi tem kar lahko sam stori zase. Danosti so lahko naravne, materialne ter druge danosti. Pri naravnih danostih nimamo v osnovi nobenih posebnih možnosti, lahko pa naravne danosti razvijamo skladno z možnostmi. Možnosti so zelo različne. Pri pozitivnih spremembah se je potrebno zavedati, da imamo možnosti vsi. Pozitivne spremembe niso zgolj stvar večjega ali manjšega gmotnega stanja. Možnosti obstajajo tudi v primerih, ko imamo zagotovljene zgolj osnovne danosti. Pozitivno razmišljanje je pomemben prispevek, ki ga ima na voljo vsak. Potrebno ga je zgolj izkoristiti. Materialne danosti lahko vplivajo na kakovost in obseg rešitev. Zato so danes te v veliko primerih izražene. Veliko pa k danostim prispeva osnovna skrb za svoje lastno zdravje. Dobre ali večje materialne danosti še ne pomenijo, da bodo izkoriščene za boljše zdravstveno stanje ali izboljšanje obstoječega stanja. preveliko krat lahko opazujemo primere, ki kažejo, da je zdravje postranska zadeva.

Ker preprosto človek prej poskrbi za vse drugo kot za svoje lastnost zdravje. Mogoče bi k spremembi pripomoglo zavedanje, da je zdravje osnova. In je brez dobrega zdravstvenega stanja vse ostalo brezpredmetno. Ker vse ostalo brez dobrega osnovnega zdravja in osnovnega dobrega počutja, vse ostalo preprosto ne moremo uživati in doživeti. Krvni tlak ima vpliv na vse, kar se s človekom dogaja.

Zakaj je visok pritisk lahko nevaren?

Visok pritisk, imenovan tudi hipertenzija je bolezen, ki v večini primerov ne povzroča velikih težav. Prav tu nastane težava, saj ga je treba, čeprav le ta poteka popolnoma nemo, vseeno zdraviti. V nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da nas bo doletela možganska kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in še kakšen izmed zapletov, ki lahko nastanejo. Krvni pritisk je pritisk, ki ga ustvarja srce, s katerim kri deluje na stene krvnih žil. V povprečju srce utripne kar sedemdesetkrat v eni sami minuti, in sicer v dveh taktih. Najprej se razširi, pri tem se napolni s krvjo, kasneje pa se skrči, s čimer potisne kri v aorto. Ko se skrči, v žilah nastane sistolični ali zgornji krvni pritisk, ko pa se srce razširi, da se znova napolni s krvjo, pa se pritisk v žilah zmanjša. Tako vrednost krvnega pritiska vedno navajamo z dvema številkama, zgornjim in spodnjim pritiskom.
Visok pritisk ni nujno del bolezni, krvni pritisk se namreč nenehno viša, in sicer zaradi številnih dejavnikov, kot so bolečina, psihična obremenitev, telesni napor, ne le tek ampak že sama hoja, pa tudi govorjenje. Prav tako pa se krvni pritisk zviša po kajenju, zaužitju kofeina in pa po obrokih. To so seveda primeri, ko je visok pritisk normalen fiziološki pojav, ki nima posledic, ki bi lahko bile zdravju škodljive. Če je sistolični krvni tlak višji ali enak 140 mm Hg, diastolični pa enak ali višji kot 90 mmHg, potem govorimo o visokem pritisku. Če je krvni pritisk trajno zvišan, potem govorimo o arterijski hipertenziji. Žal je visok pritisk v današnjem svetu vedno bolj pogost, v veliki meri pa je posledica slabega načina življenja, prevelike telesne teže, premajhne telesne aktivnosti, slabe kvalitete spanca, pa tudi od stresa, ki je velikokrat naš vsakodnevni spremljevalec. Visok pritisk je tihi ubijalec sodobnega časa.
Več o stresu najdete tukaj