Vrhnika, mesto na robu barja

Vrhnika je mesto ob glavni prometnici, ki povezuje slovensko prestolnico z Notranjsko oziroma obalo. Večini Slovencev Vrhnika pomeni hkrati tudi Ivan Cankar. Znan slovenski pisatelj, čigar ime so vsem Slovencem v glavo vtepli šolniki, se je v njej rodil leta tisoč osemsto šestinsedemdeset. Zato ne preseneča, da ob omembi imena mesta ljudem takoj na dan privre tudi ime pisatelja. Ali obratno ob omembi imena pisatelja, ljudje pomislijo tudi na mesto. V bližini mesta na dan privre Ljubljanica, ki je reka s sedmimi imeni ter prav toliko različnimi obrazi.

Mestu Vrhnika daje reka zgodovinski pomen, poleg nje pa je bila od nekdaj pomembna prometna povezava med Krasom, Obalo in osrednjo Slovenjo. Utrdbe ob njej so gradili že Rimljani, pomen je povezava dobila v sedemnajstem stoletju, nazadnje pa je bila ob mestu speljana prva štiripasovna avtocesta v nekdanji skupni državi. Vrhnika leži na nadmorski višini skoraj tristo metrov in je zgrajeno na območju zahodnega obrobja Ljubljanskega barja. Območje je nudilo pogoje za življenje že v starejši kameni dobi, v antiki je življenje narekovala Ljubljanica in njena plovna pot, razmah mesto dobi v srednjem veku. Mesto je takrat dajalo kruha usnjarjem, čevljarjem, voznikom, brodnikom. Iz tistega čas je znana delitev mesta Vrhnika. Delila se je na tri jedra in sicer, kjer so prebivali obrtnik, na stanovanjski del z obrtniki nižjega sloja ter bogatejši del v katerem so živeli bogataši in višji sloji obrtništva. Zlato dobo je Vrhnika doživela v sedemnajstem stoletju z oživitvijo trgovske poti med Trstom in Ljubljansko kotlino.

Konec tega obdobja je pomenila izgradnja cestne povezave med Dunajem in Trsta. Na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje so med dejavnostmi prevladovale žagarstvo, usnjarstvo ter mlinarstvo. Ob koncu devetnajstega stoletja je Vrhnika dobila železniško povezavo, botrovala je razvoju usnjarske, elektronske industrije in živilske industrije. Vrhnika že živahno mesto na robu ljubljanskega barja.