Prevajanje besedil
poznamo na različnih ravneh in na različnih zahtevnostnih stopnjah. Tako
običajno uvrščamo prevajanje besedil, ki so poljudnega izvora, med
najbolj preproste prevode, ki jih lahko opravljajo tudi manj vešči prevajalci.
Običajno takšna izvorna besedila ne uporabljajo zapletenih stavčnih struktur,
besedišče je pogovorno in tematika ni preveč zapletena. Zaradi tega se smatra prevajanje
besedil, ki se jih uvršča na poljudno področje, za storitev, ki se običajno
izvede hitro in končna cena je običajno nižja od drugih tipov besedil. V
nasprotju pa je prevajanje besedil, ki prihajajo iz strokovnega področja, bolj
zapleteno. Nekateri sicer trdijo, da je prevajanje besedil iz stroke bolj
naporno in bolj zapleteno, kot je prevajanje besedil iz leposlovja. Dejansko pa
je stvar odvisna res od samega izvornega besedila. Izjemno zapleten jezik
kakšnega leposlovnega besedila je lahko precej bolj naporno prevajati kot
kakšen znanstveni članek, ki sicer nima veliko strokovnih izrazov in je izjemno
jasno napisan. Po drugi strani pa je prevajanje besedil iz stroke v primeru, da
je besedilo napisal nekdo, ki nima daru za izražanje, poleg tega pa še
uporablja ogromno strokovnih izrazov, eno izmed najbolj napornih besedil za
prevajanje. Potem obstaja prevajanje besedil, ki so sodne narave, kot so razne
pogodbe, členi raznih aktov in podobno. Najbolj običajen problem pri tem je, da
ima prevajalec visoko odgovornost za to, da je prevod točen. Če gremo še naprej
je prevajanje besedil,
ki so opredeljeni kot znanstveni članki, sestavki ali monografije prav tako
izjemno naporno, saj mora prevajalec poznati področje, včasih pa mora poznati
celo avtorja samega, da lahko ve, kaj z določenimi trditvami sploh misli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar