Bovec, velika slovenska občina

Bovec je velika slovenska občina na severozahodu Slovenije. Bovec je velika slovenska občina, saj njegovo občinsko ozemlje sodi med največja v Sloveniji. Ozemlje občine Bovec meri tristo sedeminšestdeset kvadratnih kilometrov. Število prebivalcev na drugi strani občino Bovec uvršča med manjše, saj na njenem ozemlju prebiva komaj nekaj več kot tri tisoč prebivalcev. Kar sploh ne preseneča, saj je velik del občinskega ozemlja prestavljajo strma pobočja gora in gorskih verig. Življenjski prostor je omejen na območja rečnih dolin ter zaplate naselitvi primernih območji na pobočjih gora. Občinsko središče Bovec je tako nastalo na najvišji soški terasi ob severnem robu Bovške kotline. Okrog terase se vzpenjajo pobočja Rombona, Javorščka, Polovnika ter na severovzhodu markantnega Svinjaka. Njegova markantna podoba krasi grb občine Bovec. Območje je bogato z vodotoki, med katerimi je najbolj znana Soča. Na območje Bovške kotline Soča priteče med Javorščkom in Svinjakom, potem ko je že pretekla Trentarsko dolino. Poleg Soče so pomembni vodotoki Koritnica, potok Gereš, Globoki potok ter Glijun. Gereš je južni obrobni potok, na zahodu se nahaja Globoki potok, oba napajata potok Glijun. Slednji pa se jugozahodno od Bovca med krajem Podklopca in slapom Boka kot desni pritok izliva v Sočo. Zgodovinski ostanki pričajo, da je bilo območje poseljeno v starejši železni dobi. V tem obdobju je obstajalo naselje na griču Rabelnik, skozi soško dolino pa je vodila tudi rimska cesta v rimsko provinco Norik, ki je obsegala večino ozemlja današnje Avstrije, del Slovenije in Bavarske. Prva omemba mesta Bovec je iz leta tisoč sto štiriinsedemdeset. V tem obdobju je grad v Klužah postal pomembnejši od Rabelnika. Trdnjava Kluže stoji na strateško pomembni lokaciji, ob vstopu v dolino Bavšico. Lokacija je težje prehodno območje na cesti povezavi, ki preko Predela povezuje Kanalsko dolino z Gornjim Posočjem, širše pa območje Alp in Jadrana. Bovec je slikovito mesto obdano z izjemnimi naravnimi lepotami.